Preskoči na vsebino


Vnesite vaš naslov

»Ko pride Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico.« Tako je Jezus uvedel apostole v pričakovanje binkoštnega praznika. S tem je njih in nas poučil, da so binkošti veliko več kot samo enkraten dogodek, ki bi nas dvignil od tal v svet neke prijetne iluzije. Binkošti so dogodek, ki človeku odprejo pogled na resničnost tega sveta in na njegovo prihodnost. Binkošti so za ta svet. Birma je za vsakega od nas bila dar za življenje in poslanstvo v tem svetu. V ta svet smo postavljeni in poslani, da ga preoblikujemo z darovi Svetega Duha: z modrostjo, svetostjo, pobožnostjo, ljubeznijo, predanostjo dobremu.

Nekje v Apostolskih delih beremo zgodbo, kako je apostol Pavel prispel v Efez. Tam je našel skupino ljudi, ki so bili nedolgo nazaj krščeni in jih vprašal: »Ali ste že prejeli Svetega Duha, ko ste postali verni?« Odgovorili so: »Saj še slišali nismo, da Sveti Duh obstaja!«

Če bi danes apostol zastavil to vprašanje sodobnim kristjanom, bi najbrž od mnogih prejel podoben odgovor. Slišali sicer so za Svetega Duha, z birmo, toda vedeti, da Sveti Duh je, je nekaj drugega. Ne vedo, kaj Sveti Duh pomeni za ta svet in za njih same; da je Sveti Duh motor vsega dogajanja v svetu.

Nekdo je zapisal drugačno trditev, da je motor dogajanja na svetu revolucija, nasilje; da se vse, kar se na svetu spremeni, lahko spremeni samo s silo; da so vse velike spremembe zaznamovane s krvjo.

Če to velja za zgodovino sveta, pa to ne velja za zgodovino odrešenja, kjer je pri porajanju vsega novega navzoč Sveti Duh. Pomislimo na stvarjenje. To je delo Svetega Duha, ki je vel nad vodami. Ali na Odrešenikov prihod na svet: Sveti Duh je prišel nad Marijo. Pomislimo na konec sveta: Sveti Duh bo mrtve obudil iz zemlje.

Sveti Duh vodi svet in ga vedno znova obnavlja, ko ljudje na njem s svojo grešnostjo marsikaj pokvarimo in popačimo.

V molitvi k Svetemu Duhu molimo: »Prenovi obličje zemlje!« Prenovi, ne uniči, razbij in pokvari, ampak 'vrni mu prvotno podobo', kakršno je imel, ko je izšel iz Božjih rok. Binkošti so dogodek novega stvarjenja; so rojstni dan Cerkve. Kakor so bile novo rojstvo za apostole, ki so iz preplašenih in zmedenih učencev postali pogumni oznanjevalci Kristusa in njegovi pričevalci do prelitja krvi.

Kaj vse novega so prinesle prve binkošti. Prva novost je bilo poenotenje človeške govorice. Vsi so razumeli apostole in vsi so se razumeli med seboj. Govorili so nov jezik. Bolje rečeno: govorili so svoj običajni jezik, toda z neko novo močjo, da so jim vsi prisluhnili, pa naj so pripadali kateri koli kulturi tega sveta. Sveti Duh je znamenje vnovične edinosti vsega sveta, ki je bila porušena na začetku sveta in je simbolično opisano v pripovedi o babilonskem stolpu. Binkošti so nasprotje babilonske zmešnjave, ko so se ljudje uprli Bogu in se zato tudi med seboj niso več razumeli.

V Cerkvi moramo ljudje odkriti, da smo bratje in sestre. Naučiti se moramo govoriti isti jezik. To je Jezik ljubezni in spoštovanja, jezik razumevanja, jezik odpuščanja. Učitelj tega jezika je Sveti Duh. Istočasno pa se moramo nenehno boriti z lažjo in zlom, kajti zmešnjava babilonskega stolpa vedno preži na nas. Pojavi se vsakokrat, ko med nami narašča domišljavost- naredimo nekaj, kar nam bo nadomestilo Boga.

Druga novost, ki so jo prinesle prve binkošti je moč za oznanjevanje velikih Božjih del. To moč so prvi prejeli apostoli, za njimi pa je bila dana vsem, ki so sledili klicu Svetega Duha in je dana tudi nam. Ko so ljudje videli prve pogumne oznanjevalce, so se različno odzivali: eni so jih občudovali, se Bogu zahvaljevali zanje, drugi pa so se jim posmehnili: novega vina so se napili. Eno in drugo je pač stvarnost tega sveta. V moči Svetega Duha, ki je tudi Duh Tolažnik, moremo iti preko tega, kar nas odvrača od hoje za Kristusom ter lažje uresničevati to, za kar smo postavljeni: biti priče Vstalega.

Franc Likar, župnik

Lokacija:
Print Friendly and PDF